V oddaji Dobro jutro
26.2. 2013 so bile tema v rubriki Porota invazivne tujerodne živali.
Objavljeno: 28. 2. 2013
Več
Deljenolistna rudbekija
(Rudbeckia laciniata)
Priljubljena okrasna rastlina. Marsikje pa je že prestopila meje vrtov in se širi v naravnem okolju. Predvsem na rečnih brežinah izpodriva domorodne rastline.
Harlekinska polonica
(Harmonia axyridis)
Namerno so jo naselili v rastlinjake v Zahodni Evropi, da bi obvladovali uši na gojenih rastlinah. Od tod so pobegnile v naravo in se v nekaj letih razširile po vsej Evropi. V Sloveniji so vsako leto številčnejše.
Kanadska zlata rozga
(Solidago canadensis)
Pozno poletne travnike odene v lepo rumeno barvo. Vendar pa se hitro širi in tvori zelo goste sestoje, zato je ponekod že z obsežnih površin izrinila domorodne rastline.
Rdečevratka
(Trachemys scripta elegans)
Rdečevratke so bile dolgo časa med najbolj priljubljenimi terarijskimi živalmi. V zadnjih letih so jih v prodajalnah nadomestile druge vrste želv, še vedno pa jih srečujemo v številnih stoječih vodah po vsej Sloveniji, kamor so jih zanesli teraristi.
Orjaški dežen
(Heracleum mantegazzianum)
Velika kobulnica iz zahodnega Kavkaza, ki so jo v Evropo zanesli kot okrasno rastlino. Tudi v Sloveniji je ponekod že prestopila meje vrtov. Zaradi strupenega rastlinskega soka, ki povzroča na koži alergije, je orjaški dežen velika grožnja za ljudi.
Španski lazar
(Arion lusitanicus)
V osrednji Evropi, kamor so ga iz Iberskega polotoka zanesli z rastlinami in prstjo, nima veliko naravnih sovražnikov. Še posebej v vrtovih z objedanjem rastlin povzroča veliko škode.
Tujerodne vrste, okoljsko breme globalizacije
Preseljevanje živalskih in rastlinskih vrst poteka že tisočletja. Ljudje so ljudje že s prvih potovanj v oddaljene kraje prinašali domov uporabne in zanimive vrste. V zadnjih desetletjih smo priča z razmahu svetovne trgovine in vse večji dostopnosti različnih oblik transporta. Prenašanje vrst med državami in kontinenti je danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. S tem se večajo in postajajo vse očitnejše tudi pasti preseljevanja teh vrst, ki jih zaradi njihovega tujerodnega izvora imenujemo tujerodne vrste.
Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, bistveno prispevajo h kakovosti življenja in tudi nimajo negativnih vplivov. Nekatere vrste pa so škodljive, saj se v novem okolju ustalijo, ob odsotnosti naravnih sovražnikov pogosto oblikujejo velike populacije in se začno hitro širiti. Takšne vrste lahko povzročajo gospodarsko škodo ali imajo škodljive vplive na zdravje ljudi. Številne tujerodne vrste pa sicer neposredno ne prizadenejo človeka, povzročajo pa škodo biotski raznovrstnosti – ekosistemom, habitatom, domorodnim vrstam. To skupino tujerodnih vrst imenujemo invazivne tujerodne vrste.
Na tej spletni strani predstavljamo tujerodne vrste, njihove značilnosti in vplive ter ukrepe. Opisani so tudi ukrepi, s katerimi lahko prav vsi prispevamo k odgovornejšemu ravnanju s tujerodnimi vrstami.
Zadnji objavljeni blogi
Srebrolaska (Imperata cylindrica): lahko ta (sub)tropska trava pri nas podivja? (objavljeno: 19. 5. 2013)
Velelistna kavkaška spominčica oz. velelistna brunera (objavljeno: 8. 5. 2013)
Delavnica o tujerodnih vrstah na OŠ Tržič (objavljeno: 15. 4. 2013)
Orjaški vodni polži – škodljivci rastlin (objavljeno: 13. 4. 2013)
Kako dolgo še? (objavljeno: 29. 3. 2013)
Vsi blogi
Novice
Na Valu 202
V soboto, 23. 2. 2013 ob 12.00 je bil na Valu 202 v oddaji Noetova banda kratek prispevek o tujerodnih vrstah.
Objavljeno: 23. 2. 2013
Več
Ugriznimo znanost o tujerodnih rastlinah
Tema popoldanske oddaje Ugriznimo znanost v četrtek 29. 11. 2012 na prvem programu RTV SLO so bile tujerodne rastline. Objavljamo povezavo do posnetka.
Objavljeno: 29. 11. 2012
Več