Spletni nakupi so postali nekaj povsem vsakdanjega. Zaradi večje ponudbe in ugodnih cen vedno več izdelkov naročimo iz tujine. A nakup rastlin ali izdelkov iz lesa predstavlja tudi tveganje za vnos invazivnih tujerodnih vrst, ki lahko v novem okolju povzročijo veliko gospodarsko oziroma okoljsko škodo.
Zaradi naraščajočega spletnega trgovanja je primerov, ko s pošiljkami na drugi konec sveta prispejo tudi invazivne tujerodne vrste, vse več. Kupec naroči tujerodne rastline in jih posadi na vrt, od koder pa se te lahko razširijo v okolje in postopoma oblikujejo goste sestoje, iz katerih izrinejo domorodne vrste. S pošiljko pa lahko nenamerno vnesemo tudi različne škodljivce, ki so prisotni na rastlinah ali v lesu, še posebej, če je ta neobdelan.
V petek, 16. decembra 2016, se v Cancunu v Mehiki zaključuje 13. Konferenca pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti. Konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1992, najbolj celovito obravnava tujerodne vrste, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost. Tudi pri pregledu izvajanja konvencije je bilo ugotovljeno, da je s spletnim trgovanjem povezano vse večje tveganje za prenos tujerodnih vrst. V enemu od sprejetih sklepov se države pogodbenice poziva, da okrepijo zavedanje potrošnikov in prodajalcev glede tveganj vnašanja tujerodnih vrst z nakupovanjem prek spleta ter da pogodbenice to upoštevajo tudi pri posodabljanju in pripravi zakonodaje.
V Evropi za tiste tujerodne vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da bi lahko povzročile veliko gospodarsko škodo (t.i. karantenski škodljivi organizmi), že dolgo veljajo stroga fitosanitarna pravila. Pošiljke rastlin morajo spremljati fitosanitarna spričevala, oziroma na ozemlju EU rastlinski potni listi. Ti potrjujejo, da rastline s seboj ne nosijo karantenskih škodljivih organizmov. Iz evropskih držav je majhne količine rastlin (razen izjem) za lastno uporabo dovoljeno prenašati tudi brez fitosanitarnega spričevala. Pri uvozu rastlin iz neevropskih držav pa veljajo precej strožje omejitve, uvozimo pa lahko le rastline, posajene v rastni substrat, ki ne vsebuje zemlje. Ob vstopu na ozemlje EU se izvede fitosanitarni pregled pošiljke, ki obsega pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke ter zdravstveni pregled pošiljke, embalaže in prevoznega sredstva.
Za tujerodne vrste, ki imajo škodljive vplive na okolje (ne pa nujno tudi na gospodarstvo), se zakonodajni sistem na evropski ravni vzpostavlja šele v zadnjih letih. Leta 2015 je začela veljati nova evropska uredba, z izvedbenim predpisom pa od avgusta letos velja prepoved uvoza v države EU za 14 vrst rastlin. A na trgu je še na stotine potencialno invazivnih vrst. Med njimi so številne okrasne rastline, katerih semena ali sadike so na prodaj tudi v spletnih trgovinah. Za te vrste pogosto ni mehanizmov preverjanja ob vstopu v državo, zato je pomembno, da na nacionalni ravni vzpostavimo sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja. S takšnim sistemom zagotovimo sistematično spremljanje dogajanja v naravi in poskušamo zaznati nove tujerodne vrste kmalu po prihodu v naše okolje ter jih s hitrim ukrepanjem morda izkoreninimo ali vsaj zamejimo njihovo širjenje in s tem ublažimo negativne vplive. Oblikovanje takšnega sistema za tujerodne vrste v gozdovih je osrednji cilj projekta LIFE ARTEMIS. V okviru projekta, ki ga sofinancirajo Evropska komisija, Ministrstvo za okolje in prostor in Mestna občina Ljubljana, se bodo do oktobra leta 2020 zvrstile številne aktivnosti. Partnerji projekta Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis bomo v času projekta intenzivno usposabljali strokovnjake in prostovoljce za prepoznavanje tujerodnih vrst ter osveščali javnost o pomenu odgovornega ravnanja s tujerodnimi vrstami.
