Nedavno opravljena javnomnenjska raziskava o mnenju Slovencev o tujerodnih vrstah je dala zanimive rezultate. Ste vi že slišali za izraz “tujerodna vrsta”? Naša raziskava je pokazala, da je kar 76 % Slovencev za izraz tujerodna vrsta že slišalo, nekaj manj kot polovica pa tudi ve, kaj ta izraz pomeni. To je dober rezultat, ki nakazuje, da je vsaj del splošne javnosti že seznanjen s problematiko tujerodnih vrst.
Več o raziskavi si lahko preberete v poročilu.
Čeprav so med grožnjami za okolje anketiranci najmanj izpostavili prav naseljevanje vrst, ki prihajajo iz drugih krajev, pa je kar 8 od 10 Slovencev prepoznalo tujerodne vrste kot problem. A zanimivo, problem tujerodnih vrst se anketirancem zdi manjši v lokalnem okolju kot pa na ravni Slovenije ali v svetovnem merilu.
V javnomnenjski raziskavi smo ugotavljali tudi, ali so anketiranci že slišali za določene tujerodne vrste ter ali jih na fotografiji pravilno prepoznajo. Tu se je pokazalo, da javnost za prepoznavanje tujerodnih vrst še ni najbolje usposobljena. Za izbrane tujerodne vrste so že slišali, a mnogi ne vedo, kako izgledajo, ali pa jih ne prepoznajo pravilno. Najbolje so prepoznavali pelinolistno ambrozijo, ki se je v preteklih letih tudi največkrat omenjala v medijih. A kar tretjina anketirancev, ki so že slišali za zlato rozgo, je to na slikah zamenjala s pelinolistno ambrozijo. To je verjetno posledica podajanja napačnih fotografij pri objavah o ambroziji na televiziji in spletu v preteklih letih.
Invazivne tujerodne vrste v naravi povzročajo okoljsko škodo, ki lahko privede tudi do izumiranja vrst ali popolne spremembe ekosistema. Takšne vrste se včasih tudi odstranjuje, pri čemer vrste iz narave izkoreninimo ali pa zmanjšamo njihovo populacijo in tako ublažimo škodljive vplive. Mnenje javnosti o takšnih ukrepih je pomembno, zato smo v javnomnenjski raziskavi tudi preverili, kakšna je podpora različnim ukrepom odstranjevanja tujerodnih vrst. Pri živalih, pričakovano, javnost pretežno podpira nesmrtonosne ukrepe (namestitev v zavetišče, sterilizacija), pri rastlinah pa so bolj naklonjeni mehanskim ukrepom (košnji in izkopavanju) kot uporabi herbicidov ali biološke kontrole.
Eden glavnih ciljev projekta LIFE ARTEMIS je vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO) za tujerodne vrste v gozdovih. To nam bo omogočilo, da bomo v prihodnje nove tujerodne vrste zaznali v zgodnjih fazah širjenja in z ukrepi preprečili ali zamejili okoljsko škodo. Skoraj vsi anketiranci (97 %) podpirajo vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), večina (89 %) pa je tudi pripravljena sodelovati s sporočanjem podatkov o tujerodnih vrstah. Če so bile njihove možnosti za sporočanje podatkov do zdaj omejene, se bo kmalu spremenilo, saj bo spletna aplikacija že čez nekaj tednov na voljo tudi splošni javnosti.
