sl
life.artemis@tujerodne-vrste.info
sl
life.artemis@tujerodne-vrste.info

Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Ali tudi rastline lahko zbolijo?

Domov > Novice > Ali tudi rastline lahko zbolijo?
Rastline so vir hrane – paradižnik (foto: Arhiv Zavoda Symbiosis).

Rastline so povsod okoli nas in zagotavljajo večino dobrin in virov v naši dnevni uporabi. Dihamo kisik, ki so ga proizvedle, nosimo oblačila iz rastlin (bombaž, lan), rastline so vir goriv, ki jih dnevno uporabljamo za prevoz in pogon strojev (nafta, premog, plin, biogorivo). Dnevno uporabljamo izdelke iz rastlinskih surovin (papir, les, pluta), iz rastlin izvirata tudi naša prehrana in prehrana živali. Rastline ustvarjajo naše življenjsko okolje. Vplivajo na kroženje vode, hranil, kisika in ogljikovega dioksida na našem planetu. So edini organizmi, ki sončno energijo spreminjajo v organske snovi in s tem v vir hrane.

BOLEZNI RASTLIN

Mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive) so znani povzročitelji bolezni človeka. A nič drugače ni v svetu rastlin. Čeprav obstajajo mnogi mikroorganizmi, ki rastlinam lahko koristijo (npr. simbiotske mikorizne glive), so tudi taki, ki so povzročitelji rastlinskih bolezni. Bolezni so specifične za rastline in na primer upočasnjujejo njihovo rast, vplivajo na stopnjo fotosinteze, porabljajo zaloge hranil rastline ali poškodujejo njihove razmnoževalne dele. Mnoge bolezni vodijo v propad rastlin ali zmanjšanje njihove uporabnosti za človeka.

Rastlinsko bolezen na primer povzroča virus rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko močno ogrozi pridelek te priljubljene zelenjave v Evropi v prihajajočih letih. Virus je bil prvič opažen leta 2014 v Izraelu in bil do lani potrjen še v nekaj drugih državah EU. Zaradi uvoza paradižnika iz Izraela v Evropsko unijo prav preko Luke Koper, se v Sloveniji izvaja poostren nadzor uvoženega semena, sadik in plodov paradižnika, s katerimi bi se virus lahko širil. Hitro in ustrezno ukrepanje je ključno za omejitev te bolezni.

Del nevarnosti bolezni rastlin je tudi njihovo hitro razširjanje. Ko imamo sorodne rastline iste vrste blizu skupaj (npr. v gozdovih ali na kmetijskih površinah), lahko ti mikroorganizmi z naglim širjenjem iz ene rastline na drugo povzročijo velik vpliv v zelo kratkem času.

ŽUŽELČJI ŠKODLJIVCI

Rastline lahko oslabijo tudi različni drugi škodljivi organizmi,  med njimi je veliko žuželk (npr. hrošči, stenice, ose, listne uši). Z deli rastlin se prehranjujejo odrasle žuželke, pogosto pa tudi njihove ličinke (npr. gosenice). Hranijo se z deli rastlin npr. z listi, koreninami ali lesom, sesajo rastlinski sok ter tako fizično poškodujejo dele rastlin ter vplivajo na njihove fiziološke procese. Oslabijo tudi njihove obrambne mehanizme, zato so take rastline še bolj izpostavljene napadom drugih vrst in boleznim.

S podlubniki napadene smreke se posušijo (foto: Maarten de Groot).

Razsežnosti vpliva žuželk so vidne predvsem ob velikih namnožitvah določene vrste žuželke, ki lahko za seboj pusti pravo opustošenje. Zelo poveden je že letošnji primer rojev stotine milijard kobilic v vzhodni Afriki, ki pojedo vse, kar jim pride na pot, in s tem močno ogrožajo pridelek in prehransko varnost tamkajšnjega prebivalstva.

Nam bližje so zagotovo poznani vplivi prenamnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja na napade smreke, ki so se zgodili predvsem v vetrolomih oslabljenem in poškodovanem gozdu v preteklih letih. Zaradi podlubnikov je bilo v letih 2015 – 2017 letno posekanih skoraj 8-krat več smreke kot v obdobjih pred vetrolomi – med 1.400.000 in 1.900.000 dreves smreke letno.

NAJBOLJ NEVARNE SO NOVE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

Rastline so v bran pred škodljivci in bolezni tekom evolucije razvile mnoge obrabne mehanizme (npr. povoščeni listi, smoljenje, kemične substance). V naravi kljub napadu vsaj del populacije rastlinskega gostitelja vedno preživi in se uspešno razmnožuje naprej. Za zdravje rastlin zato največjo nevarnost predstavljajo škodljivci in bolezni, s katerimi rastline do sedaj še niso bile v stiku, saj zanje nimajo razvite obrambe. Najbolj problematične so bolezni in škodljivci, ki so tujerodne vrste, ki so prinesene iz drugih delov sveta.

Zaradi prostega pretoka blaga z mednarodno trgovino in množičnih potovanj ljudi, se rastlinske bolezni in škodljivci širijo z napadenimi in okuženimi rastlinami in njihovimi deli na nova območja. Čedalje hitreje in uspešneje prodirajo celo na druge kontinente. Uspešno preživetje v novih okoljih dodatno omogočajo še spremenjene razmere, ki so posledica podnebnih sprememb. Hkrati pa se škodljivi organizmi, ki do sedaj niso povzročali večjih škod, zaradi zanje ugodnejših življenjskih razmer (npr. višanja temperature zraka), lahko začnejo množiti in povzročati večjo škodo na rastlinah.

VARUJMO RASTLINE, NAŠ VIR ŽIVLJENJA!

O obsegu vpliva bolezni in škodljivcev rastlin nazorno priča ocena, da zaradi njih vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov.

Ohranjanje zdravih rastlin v naravnih okoljih in v kmetijstvu je izrednega pomena na globalnem nivoju. Le zdrave rastline omogočajo ustrezno delovanje ekosistemov ter zagotavljajo varnost, ekonomsko stabilnost in zadostno količino hrane. Samo zdrave rastline so lahko odporne pred številnimi drugimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Zdrave rastline so tudi ključne za zmanjševanje učinkov podnebnih sprememb ter podpirajo svetovne napore za zmanjšanje lakote, podhranjenosti in revščine.

Zdravi gozdovi imajo izjemen pomen (foto: Simon Zidar).

SO OGROŽENI TUDI GOZDOVI?

Gozdovi pokrivajo tretjino površja Zemlje in skoraj 60% površja Slovenije. Imajo zelo pomembno vlogo v svetovnem merilu, saj ščitijo vodne vire, čistijo zrak, varujejo tla pred erozijskimi procesi, so sestavni del krajine, so življenjsko okolje mnogim vrstam in omogočajo visoko biodiverziteto. Gozdovi nam nudijo okolje za sprostitev, so vir mnogih ekonomsko pomembnih dobrin in so izjemno pomemben ponor ogljika, kar je še posebej pomembno v luči blaženja podnebnih sprememb.

Čeprav so gozdovi en izmed bolj odpornih ekosistemov, so zaradi spreminjanja podnebja in posledic delovanja človeka v svetovnem merilu čedalje bolj na udaru. Manj odporni so tudi za naraščajoče število novih tujerodnih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja.

Jesenov krasnik (Agrillus planipennis) lahko resno ogrozi jesene v Evropi (foto: David Cappaert, Bugwood.org)

V Evropskih gozdovih s strahom pričakujemo prihod hrošča – jesenovega krasnika. Ta azijska vrsta smaragdno zelene barve je bila v Severni Ameriki prvič opažena leta 2002. Ker se ličinke hranijo z lesom, se napadeno drevo v nekaj letih posuši. Raziskovalci ocenjujejo, da je vrsta v Severni Ameriki že uničila stotine milijonov dreves jesena in povzročila za več kot 10 milijonov dolarjev škode. V Evropi je bila vrsta za zdaj najdena v Rusiji in vzhodni Ukrajini, kjer že izvajajo ukrepe za omejitev njegovega razširjanja. Za naše gozdove tako jesenov krasnik predstavlja resno grozijo in je zaradi resnih posledic, ki bi jih lahko imel na evropske gozdove, tudi zakonsko reguliran.

Jesenov ožig povzroča tujerodna gliva Hymenoscyphus fraxineus (foto: Niki Ogris)

Evropske vrste jesenov so trenutno še toliko bolj izpostavljene, saj so že močno napadene z jesenovim ožigom. Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča gliva Hymenoscyphus fraxineus. Na območje Evrope je bila gliva domnevno zanesena v 90. letih prejšnjega stoletja, v Sloveniji pa so bili simptomi bolezni prvič opaženi v letu 2006. Bolezen povzroči sušenje poganjkov jesena in s tem oslabitev in propad odraslih dreves v 7-15 letih. Tujerodna gliva izvira iz Azije in na tamkajšnjih jesenih ne povzroča velikih posledic, pri nas pa močno napada veliki (Fraxinus excelsior) in poljski jesen (F. angustifolia). Oba jesena sta pomembni drevesni vrsti v združbah naših gozdov, a je njun nadaljnji obstoj zelo ogrožen.

 

 KAJ LAHKO ZA ZDRAVJE RASTLIN STORI VSAK IZMED NAS?

Gozdarski inštitut Slovenije je ena izmed strokovnih inštitucij, kamor lahko sporočite opažanja škodljivih tujerodnih organizmov in bolezni v gozdu:

informacijo s fotografijo lahko javite v informacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si) ali

opažanje sporočite na Oddelek za varstvo gozdov (portal Varstvo gozdov Slovenije:  www.zdravgozd.si).

  • Informacije o tujerodnih škodljivcih in boleznih ter vlogi vsakega izmed nas pri njihovem širjenju lahko pomagate širiti v krogu svojih ljudi, med prijatelje in znance.

MEDNARODNO LETO ZDRAVJA RASTLIN 2020

Generalna skupščina Združenih narodov, v okviru katerih deluje tudi Mednarodna konvencija za varstvo rastlin (IPPC), je leto 2020 razglasila za Mednarodno leto zdravja rastlinMednarodna konvencija za varstvo rastlin je mednarodna pogodba, ki predstavlja okvir za varovanje svetovnih rastlinskih virov pred škodo, ki jo povzročajo škodljivi organizmi. Konvencija je bila uveljavljena leta 1952 in ima danes 183 držav pogodbenic.

Z obeleženjem mednarodnega leta zdravja rastlin želimo poudariti pomen zdravih rastlin na ekosistemskem in družbenem nivoju, poudariti pomen zdravstvenega varstva rastlin ter predstaviti ukrepe in mehanizme, s katerimi se uspešno branimo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci.

Glavna sporočila mednarodnega leta zdravja rastlin so:

  • Tvegano je prenašati rastline in rastlinske proizvode iz drugih delov sveta, saj se tako lahko širijo rastlinske bolezni in škodljivci.
  • Trgovanje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi naj bo varno, brez postavljanja nepotrebnih ovir.
  • Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo tudi biotsko pestrost.
  • Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo okolje.
  • Podpiramo zdravje rastlin ter vlagajmo v razvoj in raziskave na tem področju.
  • Zdrave rastline so ključnega pomena za zmanjševanje lakote in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
  • Okrepimo spremljanje navzočnosti rastlinskih bolezni in škodljivcev, da lahko hitro z ukrepi zaščitimo rastline in njihovo zdravje.

KAJ POKRIVA PODROČJE ZDRAVJA RASTLIN?

Zdravje rastlin je strokovno področje za nadzor in preprečevanje širjenja rastlinskih bolezni in škodljivcev na nova območja. Strokovnjaki posebno pozornost namenjajo mednarodni trgovini in preprečevanju vnosa novih tujerodnih škodljivcev in bolezni, ki bi lahko prinesli velike ekonomske, okoljske in socialne posledice.

Stalno novi in nepričakovani izzivi s področja varstva rastlin zaradi svetovne trgovine, posledic podnebnih sprememb in novih poti vnosa teh škodljivih organizmov, zahtevajo učinkovito nacionalno, regionalno in globalno politiko, dobro organiziranost in mehanizme ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.

Izvajanje različnih ukrepov zdravja rastlin v Sloveniji opredeljuje zakonodaja s področja zdravja rastlin. Ta je usklajena tudi s pravili Evropske unije. Nova pravila s področja zdravstvenega varstva rastlin so z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin ter njenih izvedbenih in delegiranih aktih stopila v veljavo 14. 12. 2019. Namen osvežene zakonodaje je še boljša pripravljenost EU na izbruhe rastlinskih bolezni in škodljivcev in okrepljena zaščita pred prihodom novih bolezni in škodljivcev.

Pristojni organ za zdravje rastlin, ki v Sloveniji izvaja ukrepe proti vnosu rastlinam nevarnih škodljivih organizmov v državo in spremljanja potencialno prisotnost rastlinam škodljivih organizmov v Sloveniji, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zdravstveno varstvo rastlin pa je organizirano preko več različnih pooblaščenih inštitucij.

Leta 2020 praznujejo RASTLINE, naj ostanejo zdrave!

 

Več o tematiki:

Leave a Reply

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X