Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Akcija: Skupaj ustavimo javorov rak!

Domov > Novice > Akcija: Skupaj ustavimo javorov rak!

Zavod za gozdove Slovenije s partnerji v okviru projekta LIFE ARTEMIS raziskuje razširjenost invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih in iščemo načine, kako omejevati škodljive posledice njihovega vnosa. Zato bomo v letih 2018 in 2019 izvajali akcijo Skupaj ustavimo javorov rak!, ki bo povezala lastnike gozdov, gozdarske strokovnjake in obiskovalce narave s skupnim ciljem omejevanja te bolezni.

V oktobru in novembru 2018 bomo izvajali izobraževanja in terenske ekskurzije za lastnike gozdov. Izvedli bomo 6 izobraževanj in 12 ekskurzij, na katerih bomo strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije prenašali znanja o javorovem raku.

Prvih 6 izobraževanj in ekskurzij, na katerih bodo poleg gozdarjev ZGS sodelovali tudi strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), bo potekalo po naslednjem razporedu:

  • 23. 10. 2018 ob 10.00– ZGS OE Novo mesto – na sedežu KE Straža-Podturn, Podturn 73, 8340 Dolenjske Toplice
  • 24. 10. 2018 ob 9.00– ZGS OE Tolmin – v Panovcu, v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Vipavska cesta 57, Rožna Dolina
  • 25. 10. 2018 ob 9.00 – ZGS OE Murska Sobota – Vaški gasilski dom Dolnja Bistrica, Dolnja Bistrica 76, Črenšovci
  • 6. 11. 2018 ob 10.00 – ZGS OE Celje – Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur
  • 8. 11. 2018 ob 12.00 – ZGS OE Ljubljana – v veliki predavalnici Gozdarskega inštituta Slovenije na Večni poti 2, Ljubljana
  • 20. 11. 2018 ob 9.00 – ZGS OE Kočevje – v predavalnici ZGS (pri garažah) na Rožni ul. 39 v Kočevju.

Ekskurzije z gozdarji ZGS za lastnike gozdov bodo potekale ob naslednjih terminih:

  • 25. 10. 2018 – ZGS OE Novo mesto (Dragatuš)
  • 7. 11. 2018 – ZGS OE Tolmin
  • 10. 11. 2018 – ZGS OE Celje (Ribnik Vrbje, Vrbje 82, Žalec, ob 9. uri)
  • 15. 11. 2018 – ZGS OE Murska Sobota (Lovski dom Petišovci – Murska šuma; ob 9. uri)
  • 15. 11. 2018 – ZGS OE Ljubljana (ob 16. uri pred stavbo Gozdarskega inštituta Slovenije in centralne enote ZGS na Večni poti 2, Ljubljana)
  • 22. 11. 2018 – ZGS OE Kočevje (Velike Lašče)

(lokacije in ure objavljamo postopoma)

Če se izobraževanj in ekskurzij ne boste mogli udeležiti, vas kljub temu vabimo, da svoje gozdove s pomočjo brošure skrbno pregledate in morebitni pojav javorovega raka sporočite lokalno pristojnemu gozdarju Zavoda za gozdove Slovenije ali v spletno/mobilno aplikacijo Invazivke.

Javorov rak poškoduje najvrednejši del debla

Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst.

Javorov rak je obkrožil deblo, drevo se bo prelomilo. Foto: Nikica Ogris

Invazivne tujerodne vrste povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Kostanjev rak, holandska brestova bolezen, kostanjeva šiškarica, jesenov ožig so bolezni oziroma škodljivci gozdnega drevja, ki so v naše gozdove prišli od drugod, in so povzročili in še povzročajo veliko škodo v slovenskih gozdovih. Tujerodne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika in navadna barvilnica pa v nekaterih predelih Slovenije že povzročajo težave pri obnovi gozdov.

Ena izmed tujerodnih vrst bolezni, ki bi lahko povzročile večjo škodo v slovenskih gozdovih, je gliva Eutypella parasitica, ki povzroča javorov rak. Javorov rak lahko prizadene vse vrste javorov, in sicer najvrednejši del debla. Večina rakov se razvije v spodnjem delu debla (do višine 2,5 m), gliva se razrašča v skorji in lesu, ki ga tudi razgrajuje. Raziskovalci navajajo skoraj 50­odstotne izgube prodajnega volumna – bolezen je zato pomembna zaradi ekonomske pa tudi ekološke škode.

Na krajše razdalje se javorov rak širi z vetrom, na daljše razdalje pa z okuženim lesom in sadikami. Navadno je v sestoju okuženih 3–5 % javorov, ponekod tudi do 50 %. Mlada drevesa zaradi okužbe navadno propadejo, če pa so okužena starejša, se rak počasi povečuje več desetletij. Ker gliva razkraja tudi les, so okuženi javori slabše mehansko stabilni in občutljivejši za veter, sneg in žled.

Ker je bil javorov rak v evropskem prostoru prvič odkrit in verjetno prvič vnesen v Sloveniji, je naša dolžnost, da zmanjšamo škodljivi potencial te bolezni.

Besedilo pripravil: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije

Leave a Reply

X